LOVILEC SANJ

Vaja, ki je nastala iz improvizacije, ko smo v razredu z dijaki govorili o sanjah. Pogovarjali smo se o različnih psiholoških teorijah sanj in na koncu izdelovali t.i. lovilce sanj. Mislim, da so znani večini ljudi, da ga je nekaj od te večine verjetno imelo na stropu svoje sobe in da mnogi vedo, da naj bi lovilec ulovil »grde« sanje, skozi luknjo pa po peresih spuščal »dobre« sanje. Tako smo z dijaki ob koncu šolskega leta razmislili, kaj vse se nam je v tem šolskem letu slabega zgodilo, kaj bi želeli pozabiti, »pustiti za seboj« in kaj je bilo takega, da bi si želeli zapomniti za vedno, je bilo pozitivno in nam je dalo dodatno energijo in moč.

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK

Potrebujem:

• A4 list
• pisalo 

Na list dijak nariše krog in pod njim peresa. Če želite poenostaviti zadevo, lahko na spletu poiščete prazen lovilec sanj (npr. TUKAJ), ki ga dijak pobarva in piše v obstoječo mrežo.

KAKO POTEKA VAJA

Dijak v sredino kroga napiše, kaj vse se mu je v tem šolskem letu slabega zgodilo. Namen je, da razmišlja tudi izven okvirjev šole (torej, ali se mu je tudi v družini dogajalo kaj slabega, med prijatelji …). Okoli peres pa napiše, kaj se mu je v tem šolskem letu dobrega dogajalo. Nato čez slabe dogodke nariše mrežo (da jih lovilec zadrži). Potem se o vsem napisanem pogovorimo.

DIY ZOOM

Pri iskanju idej za razredni »team building« sem zasledila igro za izgradnjo skupine Zoom. Gre za zbirko 30 fotografij avtorja Istvana Banyaija, dostopno npr. tukaj.

Ker igro potrebujem prej, kot bi bila dostavljena, sem se odločila, da naredim svojo različico. Nameravam jo uporabiti v razredih, kjer je do 30 dijakov. Zdi se mi zanimiva in uporabna v različnih okoliščinah. Predvsem z njo vadimo komunikacijo in spodbudimo interakcijo med vsemi dijaki. Razred namreč ne more dokončati naloge, če v njej ne sodelujejo vsi. Zdi se mi uporabna predvsem pri razrednih urah ali pri pouku, ko so ocene že »pod kapo« in dijaki lahko počnejo tudi kaj drugega, kot gledajo filme.

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK?

Potrebujem:

• katerekoli fotografije, slikanico, strip … iz katerih lahko sestavim zgodbo, brez da bi bilo potrebno besedilo. Sama sem uporabila knjigico Hairy Maclary (Dodd Lynley).  Ker je v knjigi več krajših zgodb, sem skopirala dve zgodbi in bom razred razdelila v dve skupini. Na zadnji del fotografije sem z barvo označila skupino (ena skupina je zelena, druga rjava – da bodo vedeli, kdo spada v isto skupino);
• po želji plastifikator in folije;
• sama sem bila posebej kreativno razpoložena in sem ustvarila še škatlo iz lepenke za shranjevanje fotografij.

Fotografije skopiramo in plastificiramo za daljšo obstojnost. Potrebujemo toliko fotografij kot je udeležencev.

KAKO POTEKA VAJA?

Vsak dijak dobi eno fotografijo, ki lahko pogleda le on. Nato se dijaki med seboj pogovarjajo o tem, kaj imajo na fotografijah in morajo samo iz pripovedovanja (torej brez kukanja fotografij ostalih) sestaviti zgodbo. Ko menijo, da so zgodbo sestavili pravilno, položijo na tla fotografije v takšnem vrstnem redu, kot mislijo, da zgodba poteka. Na koncu zgodbo povedo na glas. Ni nujno, da je vrstni red takšen kot v knjigi, pomembno je, da so oni sestavili smiselno zgodbo iz fotografij, ki so jim bile na voljo.  

KOLO ŽIVLJENJA

Pred nekaj leti sem na spletu zasledila Mind tools (https://www.mindtools.com), pripomočke, ki pridejo prav predvsem v poslovnem okolju (npr. v namene team buildinga). Med brskanjem po spletni strani sem našla »The wheel of life«, kolo življenja, ki ga v »moji« obliki predstavljam danes.

Namen vaje je pri dijaku ozavestiti pomembna področja v njegovem življenju ter neko splošno zadovoljstvo v življenju. Vaja preverja, kako uravnotežena  so različna področja pri posamezniku. Najbolj idealno, uravnoteženo kolo je seveda tisto, pri katerem so vsa področja zastopana v približno enaki meri.

Kako izdelam pripomoček

Natisnem predlogo, ki je dostopna TUKAJ

Med reševanjem dijake spodbudimo k temu, da uporabljajo barve (npr. za vsako pomembno življenjsko področje svojo barvo).

Kako poteka vaja

1. V prvem koraku dijaka prosimo, naj razmisli o tem, kaj mu je trenutno v življenju najbolj pomembno, s čim se največ ukvarja, čemu posveti največ časa ipd. Razmisli o vlogah, ki jih ima v življenju (npr. je dijak, sin, hčerka, sestra, sošolec, prijatelj…) in o vrednotah (npr. zdravje, znanje, privlačen videz, zabava …).
2. Dijak ta pomembna področja vpiše nad sive črte, nad vsako ocenjevalno lestvico. Kolo je sestavljeno iz 8 koščkov, kar pomeni, da dijak izbere največ 8 pomembnih področij.
3. Nato dijak za vsako pomembno področje na lestvici od 0 – 10 oceni, koliko časa in pozornosti posveti temu področju. Vrednost 0 pomeni najmanjšo vrednost, vrednost 10 pa največjo.
4. Po tem dijak skozi vrednosti na posameznem področju potegne črto (poveže vrednosti med seboj), tako da se na njegovem kolesu življenja pojavi mreža. Tako lahko takoj jasno vidi, katerim področjem posveča najmanj ali največ časa.
5. Z dijakom se pogovarjamo o tem, ali mu je mreža, ki je nastala všeč. Ali se zadovoljen s tem, koliko časa posveča posameznemu področju? Bi si želel kakšne spremembe? Kako bi si lahko utrgal še kaj časa za stvari, ki so mu pomembne? Diskusija naj poteka v smeri, da v življenju nikoli me moremo početi čisto vsega, kar si želimo, saj smo omejeni s časom in tudi energijo. Včasih so v ospredju ena področja, včasih druga. Najbolj pomembno je, da se oni počutijo uravnoteženi. Pogovor lahko napeljemo tudi na postavljanje ciljev, prioritet, na veščine upravljanja s časom ipd.
6. Dijaki lahko v kolo vpišejo, kakšne bi bile po njihovem mnenju idealne vrednosti pri posameznem področju (torej napišejo svoje želje).
7. Na koncu naj dijaki napišejo, kaj bodo sedaj spremenili v svojem življenju. Naj konkretno opredelijo svoj cilj in mu določijo tudi časovni okvir. 

Kateri Blob sem jaz?

Z Blob drevesi sem se spoznala pri svojem delu s skupinami. Navadno smo jih uporabili na koncu srečanja kot način vrednotenja določene delavnice, klime v skupini, vlog v skupini ipd. Danes Blob drevesa predstavljam vsem, ki jih še ne poznate. Njihov avtor je Pip Wilson, ki ima tudi svojo spletno stran, na kateri se najde ogromno različnih Blobov (http://www.pipwilson.com/p/blob-tree.html). Meni je najbolj všeč ta verzija, ki jo predstavljam danes in ki je na spletu tudi prosto dostopna, saj se mi zdi najbolj nevtralna in jo lahko prilagodimo vsem različnim situacijam.

Predlagam jo predvsem pri odkrivanju vloge dijaka v skupini (med vrstniki) ali po neki določeni dejavnosti (npr. večdnevni ekskurziji).

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK?

Potrebujem:

• Blob drevo, ki je dostopno TUKAJ; lahko narišem tudi svoje Blob drevo, če imam dovolj talenta :)
• predlogo z možnimi vprašanji ob Blobih (TUKAJ)
• po želji plastifikator in folije

Blob drevo se natisne na papir poljubne barve. Lahko jo uporabite v obliki delovnega lista (takrat jo po potrebi fotokopirate v več izvodih) ali na način, da jo plastificirate in uporabite večkrat, v različne namene.

KAKO POTEKA VAJA?

Dijak poišče Bloba, ki mu je po neki značilnosti podoben. Nanj pokaže s prstom (če pripravimo plastificirano verzijo) ali ga pobarva (če Blob drevo uporabimo kot delovni list). Nato poteka pogovor o tem, kaj dela Blob na sliki, kako se počuti, zakaj si izbral ravno tega Bloba ipd.

Različice

Blob drevo je zelo priročen pripomoček tudi za pogovor o čustvih. Velikokrat ga uporabljamo pri vrednotenju določenega dogodka (npr. kako si se počutil v skupini med projektnim tednom) ali pri delu v skupini (npr. kakšno vlogo prevzemaš v svojem razredu).