Kolaž

Danes predstavljam ustvarjalno, sprostitveno, »čuječno« vajo, katere vsebino razkriva že naslov, ki sem ji ga dala - »kolaž«. Navadno jo izvajam nekje v sredini šolskega leta, ko se ocenjevanja umirijo (po prvem ocenjevalnem obdobju).

Namen vaje je sprostitev, spoznavanje sebe, zavedanje okolja, svojih potreb, želja, težav …

KAKO POTEKA VAJA?

Potrebujem:

*        stare revije

*        škarje

*        trši papir (risalni listi)

Dijaka prosimo, da iz starih revij poišče fotografije, ki ga v danem trenutku najbolj pritegnejo. Rečemo mu, naj pri izbiri fotografij čim manj razmišlja, ampak naj kar impulzivno izbira fotografije ter jih izreže. Nato naj fotografije prilepi na tršo osnovo, ponovno na način, da o kompoziciji ne razmišlja, ampak samo lepi po občutku. Izrezuje lahko tudi črke, ali kasneje na kolaž že kaj dopiše. 

V ozadju predvajamo glasbo, ki jo izbere dijak.

Po končani vaji, se z dijakom pogovorimo o fotografijah, ki jih je izbral. Sprašujemo ga, zakaj je izbral posamezno fotografijo, kako se je ob vaji počutil,... Vajo lahko dijaku priporočamo tudi kot sprostitveno vajo, ki jo lahko izvaja doma.

Osebni časovni trak - nadgradnja

Današnja objava je nadgradnja že objavljene vaje, prilagodila pa sem jo delu na daljavo oz. delu v skupini. Navodila za vajo v bistvu ostanejo enaka, namesto praznega lista pa dijaku (dijakom) podamo delovni list, ki je dostopen TUKAJ (POZOR! vaja je pripravljena na formatu A3).

Danes predstavljam zanimivo vajo, ki jo je po mojem mnenju smiselno narediti večkrat v življenju. Poimenovala sem jo osebni časovni trak, idejo za njo sem dobila v eni izmed številk revije Flow, ki sem jo v svojih objavah že omenila. Vajo sem izvedla tudi sama in v njej preprosto uživala.

Namen vaje je poglobitev vase, spoznavanje sebe, razmišljanje o ljudeh, ki so nam (ali so nam bili) blizu ipd. Na videz sicer zelo enostavna vaja, ki je bila do sedaj všeč še vsem dijakom, s katerimi sem jo izvajala, lahko vodi v intenzivna čustvena stanja, zato jo je potrebno izvajati z določeno previdnostjo.

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK?

Potrebujem: 

• A4 list poljubne barve 
• pisalo 
• različne fotografije (po želji)

Pripomoček izdelam tako, da list obrnem v ležeči položaj in po sredini narišem puščico. Fotografije izrežem iz časopisov in revij ali dijak svoje fotografije prinese od doma.

KAKO POTEKA VAJA? 

Dijaku povemo, da bo razmišljal o življenju, ki je že za njim. Prosimo ga, da na premici najprej označi datum svojega rojstva, nato pa najde dogodke, ki so se mu v njegovem življenju zdeli prelomni. Dijakom je najlažje razmišljati v okviru šolskega sistema, torej navadno najprej določijo vstop v vrtec, v OŠ in potem v SŠ. Vsakemu dogodku dodamo letnico in oboje vpišemo na premico. Ko dijak najde in napiše vse dogodke, se posvetimo vsakemu dogodku posebej dijaku postavljamo vprašanja v tem smislu:

• Se spomniš, kako je bilo ime tvoji najljubši vzgojiteljici v vrtcu? Kakšne barve las je imela tvoja simpatija v vrtcu? S kom si se v vrtcu največ družil? Zapiši imena teh oseb ob dogodku. Katere hrane v vrtcu nisi maral? Ali jo sedaj že ješ?
• Se spomniš svojega prvega šolskega dne? Svoje prve šolske torbe? Ali si lahko šolsko torbo izbral sam? Se spomniš, katere igre ste igrali med odmori? Kako je bilo ime tvoji prvi učiteljici slovenščine? S kom si se v tem času največ družil (zapiši imena teh oseb)? Ali še vedno ohranjaš te stike iz OŠ?
• Zakaj si se vpisal na našo srednjo šolo? Kaj najraje počneš v prostem času? S kom se največ družiš (napiši imena oseb)? Kaj najraje ješ? Kaj ti gre v tem obdobju najbolj na živce?

Če dijak med svoje prelomne dogodke razporedi travmatične dogodke (npr. bolezen, ločitev staršev, zloraba) se tem dogodkom posvetimo toliko, kolikor se nam zdi potrebno (če smo se o tem z dijakom že pogovarjali, lahko hitreje nadaljujemo z vajo, sicer se ustavimo in pogovorimo temeljiteje).

Vajo lahko nadaljujemo v smislu načrtov za prihodnost in se z dijakom pogovarjamo o tem, kaj si želi v prihodnosti, katere dogodke bo zapisal na premico čez 5/10 /15/50 let? Kako dolgo si želi živeti?

Dijaki ugotovijo, da so v življenju že marsikaj doživeli, kljub temu, da so še mladi. Hkrati se zavedajo časa, prostora in ljudi okoli sebe. Marsikdaj spoznajo, da nikoli niso bili sami in da so preživeli slabe stvari, ki so jih naredile močnejše in modrejše. Pogovarjamo se tudi o tem, da so slabi dogodki del našega življenja, se je pa smiselno bolj posvečati pozitivnim, zato tudi samo razpravo vodimo v bolj pozitivno smer.

Vajo lahko razširimo tako, da dijaka že eno srečanje prej prosimo, da na naslednje srečanje prinese svoje fotografije iz otroštva. Nato lahko osebni časovni trak naredimo na večji in trši papir ter dodamo fotografije. S fotografijami bomo imeli še več tem za pogovor. V vajo lahko vključimo tudi fotografije iz časopisov in revij, ki jih dijak smiselno izbira sam.

Čustva v kozarcu

Pri delu z dijaki sem ugotovila, da so čustva tema, kateri je smiselno in potrebno nameniti veliko časa. Dijaki se v obdobju krize identitete veliko ukvarjajo s svojimi čustvi – s prepoznavanjem, obvladovanjem in izražanjem le-teh. Idejo za pripomoček, ki ga predstavljam danes sem dobila na spletu, ko sem iskala bolj zabaven način za obdelavo tem, povezanih s čustvi in občutki. Naletela sem na to tujo spletno stran, na kateri je polno dobrih idej, ki se jih da prilagoditi in predelati v slovenski jezik:

(https://www.freespirit.com/educational-games-posters-and-jars/feelings-in-a-jar/)

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK? 

Potrebujem:

* predlogo s čustvi, ki jo najdem TUKAJ 

* plastifikator in folije (po želji) 

* kozarec za vlaganje

Pripomoček izdelam tako, da natisnem predlogo, jo plastificiram in razrežem po črtah, da imam potem na vsakem listku eno čustvo. Listke shranim v kozarčku za vlaganje, ki mu na pokrov nalepim naslov »čustva v kozarcu«. Na predlogi je nekaj prostih mest, kjer lahko dodate še kakšno čustvo.

KAKO POTEKA VAJA? 

1. Prepoznavanje in opis čustev 

Dijak potegne listek, prebere čustvo, pove, kakšno čustvo je to (pozitivno/negativno, pomirjajoče/vzburjajoče,  močno/šibko), kdaj doživljamo to čustvo, kako ga čutimo (fiziološko), kako ga premagamo, zakaj imamo to čustvo (funkcija čustev npr. prilagoditvena), kako bi bilo, če tega čustva ne bi imeli.

2. Igranje čustev 

Dijak potegne listek s čustvom in čustvo na listku odigra (si izmisli situacijo, posnema kretnje, ki jih ljudje navadno uporabljamo, ko čutimo to čustvo, uporabi primerne besede, glasnost, ton,…).

- Ali bi lahko za enako situacijo izbrali drugo čustvo?
- Ali bi vsi enako zaigrali določeno čustvo?
- Kako bi lahko odreagirali drugače?

3. Izberi čustvo 

Dijak izmed nekaj ponujenih čustev izbere tisto, ki ga trenutno občuti. Obrazloži, zakaj se tako počuti, kaj se mu dogaja, ali je zadovoljen s čustvom, bi se želel drugače počutiti, kaj lahko naredi z negativnimi čustvi, kako lahko obdrži pozitivna čustva. 

Različice 

V kombinaciji s fotogovorico

Posamezne listke s čustvi povežemo s čustvenimi simboli oz. slikami. Ob njih se pogovarjamo, zakaj menimo, da določeno čustvo spada k določeni sliki. Ali bi vsi ljudje našli enake povezave? Ali lahko eno čustvo zajame vse, kar je na sliki?