Ideja
za kartice »Kaj bi bil, če bi bil…« izvira iz istoimenske socialne igre, ki sem
jo izvajala kot inštruktorica mladinskih delavnic preko Društva za preventivno delo v Ljubljani. Pripomoček sem želela prilagoditi tako, da bi bil uporaben
tako za skupine, kot tudi za delo s posameznikom. Pri zbiranju različic sta mi
pomagali Nina K. in Tjaša B., ko smo skupaj pripravljale spoznavni večer
pevskega zbora Primus :).
Sama
kartice uporabljam večkrat, na več srečanjih, saj so bile doslej všeč še
vsakemu dijaku, s katerim sem delala. Dijaku nikoli ne ponudim vseh kartic
naenkrat, ampak izberem manjši kupček in potem dijak sam določi, na koliko
kartic bo odgovoril. Vaja je primerna za prebijanje ledu, spoznavanje z
dijakom, za sprostitev, preverjanje abstraktnega mišljenja, zdi se mi
ustvarjalna in zabavna. Moram priznati, da se pri tej vaji vedno zabavam tudi sama tako pri poslušanju odgovorov dijakov kot tudi pri kreiranju svojih
odgovorov (dijaki namreč navadno želijo, da na kartice odgovarjam tudi jaz).
KAKO
IZDELAM PRIPOMOČEK?
Potrebujem:
* tiskalnik
* barvne kartone
* lepilo
* škarje
* po želji napravo za plastificiranje
Predloga
se natisne, prilepi na barvne kartone, nato se kartice po črtah razrežejo
(izi-bizi ;)). Za daljšo obstojnost priporočam uporabo plastifikatorja (sama ga
še nisem imela, ko sem ustvarjala kartice na sliki, potem sem ga kupila v
Lidlu, nekje dve leti nazaj in sedaj veselo plastificiram praktično vse, kar je
namenjeno intenzivni uporabi).
KAKO
POTEKA VAJA?
Psiholog
po mizi razporedi kartice, jih ponudi v škatlici ali kako drugače preda dijaku.
Dijak obrača kartice in dopolni stavke »Kaj bi bil, če bi bil…« ter odgovori
tudi na podvprašanje »Zakaj?«. Torej, če nam dijak na vprašanje »Kaj bi bil, če
bi bil knjiga?« odgovori »Harry Potter«, ga vprašamo »Zakaj pa ravno Harry
Potter?«. Po tem podvprašanju ugotovimo, ali je dijak sploh razumel bistvo vaje,
kakšno je njegovo abstraktno mišljenje in domišljija ter ustvarjalnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar