Nebo in oblaki

Vajo, ki jo predstavljam danes, sem nekoč nekje zasledila na spletu (žal se ne spomnim kje :/). »Predelala« sem jo tako, da je primerna tudi za dijake, saj je bila v izvirni verziji mišljena za mlajše otroke. Meni je všeč, ker je še vedno malo otroška in ker z njo lahko pridemo do bolj ustvarjalnih problemov ter rešitev. Primerna je za pogovor o konkretnih problemih in negativnih mislih, ki obdajajo dijaka. Kljub temu, da deluje precej lahkotno, z njo lahko prodremo tudi v globoke rane, zato se je vedno lotevam predvidno.

KAKO IZDELAM PRIPOMOČEK?

Potrebujem:

*        barvne liste A3 ali A4

*        bele liste

*        pisalo

*        glasbo v ozadju (po želji dijaka)

Iz belih listov izrežem oblačke, ki naj bodo različnih oblik in velikosti. Barvne liste in pisalo ponudim dijaku. Dijak izbere glasbo, ki jo med razmišljanjem predvajam preko You-tube (če dijak tako želi, sicer lahko vaja poteka tudi v tišini).

KAKO POTEKA VAJA?

Dijaka vprašamo, kakšne barve bi bilo nebo, če bi lahko on odločal o tem in mu nato damo A4 ali A3 list v tisti barvi. Povemo, da je nebo vedno isto, ne glede na to, kakšni vremenski pojavi se dogajajo na njem. Tudi če je oblačno, deževno, sneži, je nebo v ozadju vedno enake barve. Dijaku damo oblačke in ga prosimo, da na njih napiše svoje skrbi ali negativne misli. Dijak oblačke razporedi po nebu. Nato sledi pogovor o skrbeh in negativnih mislih. Ko se določen občutek ali misel s pomočjo razgovora razreši oz. obdela, mora dijak odpihniti oblak z neba. Sledi pogovor o tem, kakšno vlogo imajo negativni dogodki v našem življenju, misel “kaj me ne ubije, me krepi”, vse mine, pomembno je, da mi ostajamo mi - zvesti samim sebi, da se zavedamo moči, ki izhaja iz nas ipd.